Ključna beseda: Amela Avdić Unkić tema: Nedžad Avdić Amela Avdić Unkić

»Star sem sedemnajst let in povedal vam bom zgodbo. To je zgodba o zločinu. Ne vem, ali jo bom znal pravilno povedati. Toda bil bi zločin, če zgodbe ne povem. Potem bi bil večji zločinec, kot so moji rablji.«

»Ležim na polju ubitih. Kot bi bila polnoč že mimo. Eksekucija gre h koncu.«

»Sestra si je želela, da nekaj naredimo, ker nikoli ne vemo, kdaj bomo odšli s tega sveta.«

»Če pomislim nase leta 1995, kako sva se z drugim preživelim skrivala, vse je bilo na meji znanstvene fantastike, se je smrt takrat zdela edini možen izhod.«

»Nisem želel biti žrtev. Preživel sem. Jaz sem tu.«

»Star sem sedemnajst let in povedal vam bom zgodbo. To je zgodba o zločinu. Ne vem, ali jo bom znal pravilno povedati. Toda bil bi zločin, če zgodbe ne povem. Potem bi bil večji zločinec, kot so moji rablji.«

»Ležim na polju ubitih. Kot bi bila polnoč že mimo. Eksekucija gre h koncu.«

»Sestra si je želela, da nekaj naredimo, ker nikoli ne vemo, kdaj bomo odšli s tega sveta.«

»Če pomislim nase leta 1995, kako sva se z drugim preživelim skrivala, vse je bilo na meji znanstvene fantastike, se je smrt takrat zdela edini možen izhod.«

»Nisem želel biti žrtev. Preživel sem. Jaz sem tu.«

»Življenje v Srebrenici ni preprosto, ampak hkrati, kar je mogoče paradoks, je Srebrenica edini kraj v Bosni in Hercegovini, kjer je prebivalstvo razdeljeno na dva dela.«